Another day in a geek’s life

Ker so usb ključki vse manjši, in jih je vse lažje izgubiti, je včasih dobro da so podatki na njih kriptirani. Podobno velja za prenosnike, ki jih je sicer težje izgubiti, a so zato toliko bolj privlačni za krajo.

Najbolj primerna metoda enkripcije, je kar uporabiti LUKS, ki zna zakriptirati celo particijo ¹, a žal ne podpira skritih particij². Zanj potrebujemo cryptsetup, ki je ponavadi že del priljubljene linu distribucije³.

Jaz bom v tem primeru formatiral prvo particijo "drugega diska" (/dev/sdb1, torej usb ključ), z ukazom

cryptsetup -s 256 luksFormat /dev/sdb1

Zastavica  '-s 256' nastavi velikost ključa na 256 bitov (torej aes256 namesto privzetega aes128).   Program nas vpraša za potrditev (vpišemo YES), in dvakrat za geslo. Seveda naš novonarejeni container nima ustvarjenege filesystema⁴. Pred ustvarjanjem le tega, moramo seveda container odkleniti - z ukazom:

cryptsetup luksOpen /dev/sdb1 mojusb

ki po vpisanem geslu postavi odklenjeno vsebino v /dev/mapper/mojusb⁵. Sedaj lahko ustvarimo filesystem, in ga mountamo:

mkfs.ext4 /dev/mapper/mojusb
mount /dev/mapper/mojusb /mnt/hd/

Sedaj na ključek prenesemo podatke.

Seveda po končanem delu treba ključek odklopiti, in nazaj "zakleniti", kar storimo z:

umount /mnt/hd/
cryptsetup luksClose mojusb

Sedaj lahko ključek odstranimo, in tudi če ga zgubimo, bodo podatki na njem varni⁶

Torej procedura: luksOpen, mount, delo s podatki, umount, luksClose

Disclaimer: če si ponesreči sformatiraš home particijo, in uničiš edino verzijo doktorata, ki si ga pisal zadnjih pet let, ali pa uničiš pomembne poslovne dokumente, jaz za to ne odgovarjam... in ne, ne vem kako povrniti 1500 izbrisanih txt fajlov, tako da bi se ohranila imena datotek... hvala.

Ker še nisem videl prenosnika, z več kot enim vgarjenim mrežnim vmesnikom, sem za 'igranje' potreboval še vsaj enega zunanjega, po moćnosti na USB vodilu.

Ker vse take naprave izdelujejo Kitajci s skoraj istim naborom čipov, sem med cenejšimi variantami (<10usd) zasledil mnogo derivatov le dveh naborov čipov.

Prvi je (cenejši - ~3.5usd), možne so različne barve, a oblika ohišja je enaka:

Switchu se predstavi kot 100mbit naprava, računalniku pa kot:

[114932.537055] usb 5-2: new full speed USB device using uhci_hcd and address 23
....
[114932.850659] eth3: register 'dm9601' at usb-0000:00:1d.0-2, Davicom DM9601 USB Ethernet, ...
[114932.850693] usbcore: registered new interface driver dm9601
...
[114969.289118] eth3: link up, 100Mbps, full-duplex, lpa 0xC5E1

Seveda dobimo IP prek DHCP-ja in internet dela.

Drug vmesnik je malo dražji (~8usd), zasledil sem le črno varianto:

Tudi ta se prikaže kot 100mbit naprava, v dmesgju pa tu vidimo:

[115061.187061] usb 2-2: new high speed USB device using ehci_hcd and address 29
...
[115061.383165] eth1: register 'MOSCHIP usb-ethernet driver' at usb-0000:00:1d.7-2, MOSCHIP 7830/7730 usb-NET adapter, ...

Razen čipa, naizgled delujeta enako 'dobra', a treba povdariti na razliko med usb "Full speed" (USB1.1 full speed - 12Mbps) ter "High speed" (USB2.0 480Mbps). Tukaj pa se pojavi vprašanje smiselnosti 100Mbitne povezave ki deluje na 12Mbitnem usb-ju?

Seveda sem z iperf-om stestiral¹ povezavo, in za zgornji, usb1.1 model prišel do hitrosti 9.60Mbit down, in 9.63Mbit up (kar je seveda realno za USB1.1, a bolj sodi k 10Mbitni povezavi namesto reklamirane 100Mbit (čeprav se tako predstavi ostalim mrežnim napravam)). Za spodnji, USB2.0 model, pa sem nameril ~93Mbit-ov up, ter ~96Mbit-ov down, kar je že kar prijetna hitrost za delo.

Tako da.... če se kdo odloča za nakup kakega USB vmesnika, je dobro prvo preveriti, če vsaj v teoriji lahko doseže napisane hitrosti, torej če vsaj podpira USB2.0. (in seveda če dela na Linuxu ;D).

PS: Oba izdelka sem kupil in plačal sam, nihče me ne plačuje za test, in blog-post ni mišljen kot reklama. Komentarji prikazujejo moje lastno mnenje.

Dans sm se spravu delat corner reflector. Template je sicr na netu, vendar sm ga mal priredil. Stranice kvadratov so 122mm (isto kot v templateu), za gorišče sem pa kar uzel trikotnik s templatea. Namesto lukenj, in zatičev sem uporabil prvo selotejp in potem gluegun. Nosilne 'stene' so iz kartona od nekih starih listov, prelepljene pa so z navadno aluminijasto folijo. Notri je utaknjena usb kartica z zunanjo (precej majhno) anteno. Čas izdelave? 15 minut (z čakanjem na gluegun da se segreje)

Nad performansami sem biu tudi jaz presenecen. Lovi kar precej daleč (sodeč po število ap-jev). Problem je le v relativno ozki usmerjenosti, ki je pač tudi pogoj za večji doseg. Ker je antena polarizirana, je tudi problem z polarizacijo, torej je treba paziti kako je antena obrnjena. Toda če je kaj takega uporabljeno za enostavno dvosmerno povezavo z recimo prijateljem nekaj 100m stran, mislim da to niti ni problem.

Slikce:

Na prvi sliki je slikano z roko-čez-okno od spredaj, vidijo se tud packe od lepila. Na drugi je od zadaj slikano, kjer se vidi folija, tretja pa kaže kismet (scenzurirano mal seveda).