Another day in a geek’s life

Danes sem opazil nekaj reklam za telefone določenega slovenskega mobilnega operaterja:

Razumem da so ljudje, ki pripravljajo reklame, hodili na fakulteto, za katero mnogi pravijo da ni fakulteta, in razumem da jim matematika ni ravno vrlina... vendar vseeno... procenti (odstotki) so snov sedmega ali osmega razreda osnovne šole.

En procent oz. odstotek je (kot ime pove) ena stotina. Torej 10%=10/100.

Vzemimo prvi telefon (LG P500), ki so ga pocenili z 90€ na 40€. 1% od 90-ih € je 1/100*90€ = 0.9€. Če pogledamo koliko stotin stane v novo ceno (torej koliko 0.9€ spravimo v 40€... seveda pri tem mislimo na deljenje), je to približno 44. Torej je nova cena približno 44% stare, kar seveda pomeni, da smo stari ceni odvzeli 56%.  Telefon je torej 56% cenejši.

Sedaj poglejmo največji zapis na reklami: "DO 70% NIŽJE CENE TELEFONOV!". Besedica "DO" pomeni mejo intervala. "Do 70%" pomeni torej od 0¹ DO 70% (z vsem vmes), ali pa drug interval, manj logičen v reklamnem oglasu, ki bi pomenil od neskončno navzdol do 70% (oziroma ker gre za procente od 100% navzdol do 70%).   Seveda ne more pomeniti obojega. In če pogledamo prejšnji primer, kjer je cena znižana za 56%, verjetno pomeni znižanje med 0% in 70%.

Podobno velja za telefon "Nokia X2", katerega cena je nižja za 50%².

Tretji telefon ("Blackberry Curve 8528") je znižan z 50€ na 10€. Če ponovimo vajo, je zatorej 1% (od stare cene, torej od 50€) točno 0.5€ in nova cena je točno 20 odstotkov stare, torej so ceno znižali za kar 80%. In 80% je več kot 70%.

Če pogledamo zadnja dva telefona, ki sta znižana z 10€ na 1€ (torej 1% od 10€ je 0.1€, v novo ceno 1% spravimo 10 krat po 0.1€, nova cena je torej 10% stare, kar pomeni da smo jo znižali za 90%).  Tudi 90% je več kot 70%.

Največje znižanje je torej za 90% (ostala so manj), zatorej so vaša znižanja DO 90%, in ne do 70%³. 

Se opravičujem za izpad, vendar vseeno upam da bo komu to pomagalo razumeti kako se računajo odstotki, in kaj pomeni besedica "DO".

There are four ways in which you can spend money. You can spend your own money on yourself. When you do that, why then you really watch out what you’re doing, and you try to get the most for your money.

Then you can spend your own money on somebody else. For example, I buy a birthday present for someone. Well, then I’m not so careful about the content of the present, but I’m very careful about the cost.

Then, I can spend somebody else’s money on myself. And if I spend somebody else’s money on myself, then I’m sure going to have a good lunch!

Finally, I can spend somebody else’s money on somebody else. And if I spend somebody else’s money on somebody else, I’m not concerned about how much it is, and I’m not concerned about what I get. And that’s government. And that’s close to 40% of our national income.

Vir (prevod se mi ni zdel potreben)

Take stvari ponavadi mečem na spam-blog, ampak tale se mi je zdela potrebna ranta

Na strani student-info, se je pojavil članek o šolninah. Seveda človek ob naslovu pričakuje 'klasične' argumente, tipa: "študirali bodo samo bogati", oz. "revni bodo ostali neizobraženi, oz, še naprej revni" ipd... A v tem članku je napisano drugače... vsega sicer nima smisla komentirati, ker me je posebej zmotil le en del, in to tisti, ki opisuje zakaj so šolnine "dobre":

da citiram:

Ali so šolnine res tako slabe?

Na šolnine večina izmed nas gleda s finančnega vidika. Vendar pa je to le en del pogleda na celotno zadevo. Velikokrat se študentje pritožujejo, da v predavalnicah zmanjka prostora in da morajo med predavanjem zato sedeti na tleh, kar ni posebej priporočljivo za fizično zdravje. Se pa kdo pri tem vpraša, da bi bilo manj študentov v predavalnici, če bi uvedli šolnine? Da bi na predavanja hodili samo tisti, ki jih to resnično zanima, ne pa, ker morajo sedeti tam, kot veleva bolonjski sistem. Verjetno bi se tudi manj študentov vpisovalo na fakulteto zaradi statusa in ugodnosti, ki jim jih prinaša, če bi morali za to nekaj plačati. Kar bi pomenilo manj vpisanih študentov in bi fakultete lahko denar, ki ga dobijo od države bolje razdelile med manjše število uka željih oseb. Verjetno bi se tako našel tudi denar za izboljšanje razmer še posebej pri praktičnih vajah, opremi laboratorijev in tudi tehnični opremi. Največ živcev verjetno gre študentom, ko čakajo na rezultate izpitov. Si kdaj pomislil/-a, da bi bili rezultati prej, če bi bilo manj izpitov za popravit? Do tega bi lahko prišlo, če bi bilo manj študentov na posamezni smeri.

Glavni argument za šolnine, je da bo potem manj študentov?! To da ljudje nekje sedijo na tleh je problem organizacije fakultete, oziroma preveč vpisanih študentov na enem predmetu. In po kateri logiki naj bi to, ali boš ostal, ali ne, odločalo tvoje finančno stanje?  Čemu sploh služijo obvezna predavanja? Kdor noče poslušati, naj ne pride! Zakaj bi nekoga silili da hodi na perdavanja? Tako ali tako na koncu odloča samo izpit. Število prisotnih na predavanjih, pa po drugi strani prinaša tudi feed-back profesorju... vsaj jaz bi se zamislil nad sabo, če bi bil profesor, in če bi na mojih predavanjih, namesto 150, bilo 5 študentov.

Zanimiv je tudi totalno zgrešen stavek:

Kar bi pomenilo manj vpisanih študentov in bi fakultete lahko denar, ki ga dobijo od države bolje razdelile med manjše število uka željih oseb.

Fakultete dobivajo denar od države (več ali manj) 'po glavi', torej več študentov = več denarja. Več denarja bi bilo predvsem zaradi šolnin. Seveda kaj bi bilo, če neka "uka-željna" oseba, ne bi imela denarja za šolnino?

Zadnji argument, o čakanju na rezultate izpitov, pa je po moje sploh čisti #fail... Izpit je že odpisan... a je res tako pomembno a ga dobiš čez 3 dni, ali pa čez 5?

Ahja.. edino prednost ki jo jaz osebno vidim v šolninah, je, da bi se študenti bolj "primerno" razporedili po fakultetah. Ker 'normalen' posameznik tako ali tako ne bi mogel normalno plačevati šolnin, bi bil odvisen od štipendij (predvsem kadrovskih). In ker podjetja izplačujejo kadrovske štipendije le za poklice, ki jih potrebujejo, bi bilo več študentov na tistih fakultetah, s katerih je potrebno več delovne sile. Torej (trenutno) več naravoslovcev in inženiringa ter manj družboslovja. Je pa res da je nekaj vsaj približno podobnega temu (o slabi porazdelitvi študentov) rekel en izmed ministrov pri neki čisto drugi aferi, in bil seveda izžvižgan

Se še spomnite ko sem pisal o pomanjkanju dokumentacije za kalkulator?

Danes sem ugotovil da so neke stvari še dosti slabše dokumentirane Recimo LCD display (ki sem ga dobil zraven š-arma). Hotel sem ga priklopiti na arduina in uporabljati s pomočjo (že spisane) knjižnice za lcdje.. ampak seveda ni delalo. In potem na strička googlea iskati datasheet za edino stvar, ki je napisana na displayu.. torej "EW162B0GLY"... in našel sem tale datasheet. Polom! Nikjer tudi ne piše kater driver je spodaj?! Šele po brskanju po š-armovi knjižnici io.c/io.h sem ugotovil da je to nek Hitachijev crap. In potem dekodirat razne inicializacije, kako se postavi kurzor na začetek, in kako izpisati lastne znake... ampak to sem si pustil za kak drug dan....

Žal mi je da nisem že takrat kupil serijskega lcd-ja... ker te paralelni porabijo preveč pinov... čeprav 30$ za tak displayček je pa tudi malo preveč.

No ja.. pa da se ne bom samo piz**il, bom dodal še eno fotko

in ja... je slikano na postli (ker mi je zmanjkal placa na mizi)... LCD-ja se ne vidi od spredaj ampak od zadaj, ker tako, improvizirano¹, povezan z arduinom bolj težko stoji na pravi strani. Po nekaj ciklih (ko dela nevemkaj) se na ekranu izpisujejo "qrstuvwx" namesto "abcdefgh"... če zamaknem za 16 znakov, pa se iste črke pokažejo v UPPERCASE-u... kar mi tudi ni čisto jasno zakaj... pa naj bo tudi to za kdaj drugič. Našel sem tudi adapter², da lahko arduino dela tudi brez računalnika... Voltmeter je pa služil predvesem za preverjanje povezav, da ni slučajno katera prekinjena...

In ja... od zdaj, če ima kdo željo da mi reče "RTFM", naj mi ga prvo prinese (manual seveda)