Take stvari ponavadi mečem na spam-blog, ampak tale se mi je zdela potrebna ranta 
Na strani student-info, se je pojavil članek o šolninah. Seveda človek ob naslovu pričakuje ‘klasične’ argumente, tipa: “študirali bodo samo bogati”, oz. “revni bodo ostali neizobraženi, oz, še naprej revni” ipd… A v tem članku je napisano drugače… vsega sicer nima smisla komentirati, ker me je posebej zmotil le en del, in to tisti, ki opisuje zakaj so šolnine “dobre”:
da citiram:
Ali so šolnine res tako slabe?
Na šolnine večina izmed nas gleda s finančnega vidika. Vendar pa je to le en del pogleda na celotno zadevo. Velikokrat se študentje pritožujejo, da v predavalnicah zmanjka prostora in da morajo med predavanjem zato sedeti na tleh, kar ni posebej priporočljivo za fizično zdravje. Se pa kdo pri tem vpraša, da bi bilo manj študentov v predavalnici, če bi uvedli šolnine? Da bi na predavanja hodili samo tisti, ki jih to resnično zanima, ne pa, ker morajo sedeti tam, kot veleva bolonjski sistem. Verjetno bi se tudi manj študentov vpisovalo na fakulteto zaradi statusa in ugodnosti, ki jim jih prinaša, če bi morali za to nekaj plačati. Kar bi pomenilo manj vpisanih študentov in bi fakultete lahko denar, ki ga dobijo od države bolje razdelile med manjše število uka željih oseb. Verjetno bi se tako našel tudi denar za izboljšanje razmer še posebej pri praktičnih vajah, opremi laboratorijev in tudi tehnični opremi. Največ živcev verjetno gre študentom, ko čakajo na rezultate izpitov. Si kdaj pomislil/-a, da bi bili rezultati prej, če bi bilo manj izpitov za popravit? Do tega bi lahko prišlo, če bi bilo manj študentov na posamezni smeri.
Glavni argument za šolnine, je da bo potem manj študentov?! To da ljudje nekje sedijo na tleh je problem organizacije fakultete, oziroma preveč vpisanih študentov na enem predmetu. In po kateri logiki naj bi to, ali boš ostal, ali ne, odločalo tvoje finančno stanje? Čemu sploh služijo obvezna predavanja? Kdor noče poslušati, naj ne pride! Zakaj bi nekoga silili da hodi na perdavanja? Tako ali tako na koncu odloča samo izpit. Število prisotnih na predavanjih, pa po drugi strani prinaša tudi feed-back profesorju… vsaj jaz bi se zamislil nad sabo, če bi bil profesor, in če bi na mojih predavanjih, namesto 150, bilo 5 študentov.
Zanimiv je tudi totalno zgrešen stavek:
Kar bi pomenilo manj vpisanih študentov in bi fakultete lahko denar, ki ga dobijo od države bolje razdelile med manjše število uka željih oseb.
Fakultete dobivajo denar od države (več ali manj) ‘po glavi’, torej več študentov = več denarja. Več denarja bi bilo predvsem zaradi šolnin. Seveda kaj bi bilo, če neka “uka-željna” oseba, ne bi imela denarja za šolnino?
Zadnji argument, o čakanju na rezultate izpitov, pa je po moje sploh čisti #fail… Izpit je že odpisan… a je res tako pomembno a ga dobiš čez 3 dni, ali pa čez 5?
Ahja.. edino prednost ki jo jaz osebno vidim v šolninah, je, da bi se študenti bolj “primerno” razporedili po fakultetah. Ker ‘normalen’ posameznik tako ali tako ne bi mogel normalno plačevati šolnin, bi bil odvisen od štipendij (predvsem kadrovskih). In ker podjetja izplačujejo kadrovske štipendije le za poklice, ki jih potrebujejo, bi bilo več študentov na tistih fakultetah, s katerih je potrebno več delovne sile. Torej (trenutno) več naravoslovcev in inženiringa ter manj družboslovja. Je pa res da je nekaj vsaj približno podobnega temu (o slabi porazdelitvi študentov) rekel en izmed ministrov pri neki čisto drugi aferi, in bil seveda izžvižgan
