Another day in a geek’s life

Na šihtu imamo dva projektorja, ki jih bo kmalu mogoče montirati enega pod drugega, in ko dobimo še polarizatorje, ter 3D očala, nam bo to vse skupaj služilo za ogled 3d vsebin.

Da ne bi koristili samo tuje vsebine, je bilo potrebno narediti tudi neko homemade varianto 3d kamere (vsaj za test, če že ne za bodočo resno uporabo)

Uporabili smo 2 Logitechova (uvcvideo kompatibilna) webcama, in z gstreamerjem pobral sliko z obeh in jih združli v en (mjpeg) avi file. Pomembno je, da je slika levega očesa na levi strani videa, desnega pa na desni,.. torej, za 2 streama 800×600 dobimo video 1600×600: [leva kamera|desna kamera] (glej sliko spodaj malo nižje ).

Zajem je delal gstreamer, z naprav /dev/video1 in /dev/video2 (video0 je porabil že vgrajen webcam na laptopu). Z obeh pobira 800×600 sliki, in shranjuje v mjpeg avi file, ali prikazuje na zaslonu).

#Prikaz na ekranu:
gst-launch-0.10 v4l2src device=/dev/video1 ! videoscale ! video/x-raw-yuv, \
width=800, height=600  ! ffmpegcolorspace ! videobox ! videomixer name=mix ! \
xvimagesink v4l2src device=/dev/video2 ! videoscale ! video/x-raw-yuv, \
width=800, height=600  ! ffmpegcolorspace ! videobox left=-800  ! \
ffmpegcolorspace ! mix.

#Shranjevanje v out.avi
gst-launch-0.10 v4l2src device=/dev/video1 ! videoscale ! video/x-raw-yuv, \
width=800, height=600  ! ffmpegcolorspace ! videobox ! videomixer name=mix ! \
jpegenc ! avimux ! filesink location=out.avi v4l2src device=/dev/video2 ! \
videoscale ! video/x-raw-yuv, width=800, height=600  ! ffmpegcolorspace ! \
videobox left=-800  ! ffmpegcolorspace ! mix.

Kameri je potrebno seveda dobro nastaviti (beri: obe snemata naravnost, sta poravnani, razdalja med njima pa je približno enaka razdalji med očesoma pri človeku (~10cm)).

Ker je to šele alfa test, smo za fiksiranje uporabili kar škatlo Plazma piškotov, in seveda selotejp

(ja ja… vem.. jutri ne bo nič več poravnano, selotejp bo popustil… bla bla… s tem se bom jutri obremenjeval )

Zajeli smo testni video, screenshot:

Da smo se znebili obdelave za ostale 3d načine (rdeče-modra očala, škiljenje, ipd.), smo video uploadali kar na Youtube, ki z dodanim tagom:  “yt3d:enable“=true sam vključi 3d kontrole in rendering.

Žal youtube še ne podpira embeddanja 3D videov, zato je naslednja slika samo povezava do videa na youtubeu:

31. marca je svetovni dan prostih formatov — Document Freedom Day [DFD]!

Na ta dan želimo s skupnimi močmi izobraziti javnost o pomenu odprtih
datotečnih formatov in odprtih standardov na splošno.

Praznovanje

Vabljeni na praznovanje v Kiberpipi (Kersnikova 6, Ljubljana), ki se
prične ob 18h.

18.00: uvodni nagovor — Matija Šuklje, FSFE Fellowship skupina Slovenija
18.15: „Kratek uvod v odprte formate in standarde“ — Matija Šuklje, FSFE
Fellowship skupina Slovenija
19.00: „Uporaba odprtih standardov na slovenskih sodiščih“ — Bojan Muršec
in Gregor Strojin, Vrhovno sodišče
19.45: „Odprti formati in večpredstavnost“ — Andrej Čremožnik, FSFE
Fellowship skupina Slovenija
20.30: okrogla miza
do 22.00: druženje (in prigrizki)

Zakaj potreba po svobodi dokumentov?

Živimo v času, v katerem se papirnate oblike shranjevanja podatkov
večinoma menjajo za digitalne. Svoboda dokumentov je torej nujna za obstoj
vaših dokumentov neodvisno od aplikacij s katerimi jih ustvarjate in vam
omogoča neomejeno menjanje različnih aplikacij.

Svoboda dokumentov in demokracija

Elektronski zapisi dandanes vsebujejo zapise vlad kot so podatki o davkih
in zapisniki zasedanja parlamenta. Za zagotovitev delujoče demokracije je
potrebno poskrbeti, da ti dokumenti vedno ostanejo v nadzoru vlade.
Podobno velja tudi za vso interakcijo med vlado in prebivalci, ki ne bi
smela biti nikoli odvisna izključno od zaprtih izdelkov komercialnih
ponudnikov.

Svoboda dokumentov in vaše finance

Open Document Format [ODF] (ang. za „odprt format dokumentov“) in ostali
odprti standardi so nujni za obstoj svobodnega trga in zagotavljajo
konkurenco med ponudniki, ker omogočajo uporabnikom neovirano izbiro
aplikacij. Konkurenca praviloma zagotavlja boljšo kvaliteto izdelkov in
nižje cene za vse, vključno z vami.

Kako doseči svobodo dokumentov?

Povejte ostalim o svobodi dokumentov. Na svojo spletno stran dodajte
povezavo na stran DFD. Pričnite z uporabo ODF formata. Če vaša trenutna
pisarniška aplikacija ne podpira ODF, jo lahko zamenjate z drugo. Seznam
podprtih aplikacij najdete na spletni strani DFD.

Več o DFD na: http://documentfreedom.org/Main_Page/sl

Steganografija je znanost skrivanja sporočil

Pred kratkim sem naletel na program Steghide, ki zna skriti sporočila¹  v naprimer jpeg slike;  (v gentooju je že vključen v main portage tree), zanimalo me je pa, kako opazna je razlika po vstavljenem sporočilu.

Za primer sem vzel 254kB veliko sliko:

ter sporočilo:

It is not too late to turn back from the GATES of hell.
Use Linux - the free 32 bit operating system.

Za skritje sporočila je potrebno v terminalu vpisati:

steghide embed -cf slika.jpg -ef sporocilo.txt

Program vpraša za geslo (uporabil sem “abc”), in v sliko vstavi sporočilo.

Nova slika izgleda tako:

Če primerjam slike:

Razlika je res neopazna s prostim očesom.

Tudi če uporabimo večje sporočilo (128kb teksta, 4kb pri bzip2 -9):

..je razlika spet skoraj neopazna s prostim očesom,… če primerjamo:

ps: sporočilo spet dobimo “ven” z ukazom:

steghide extract -sf slikassporocilom.jpg

..in seveda geslom

pps: steghide uporablja tudi enkripcijo² in kompresijo.  Podpira shranjevanje poljubnih datotek v jpeg, bmp, wav in au datoteke. Če je sporočilo/datoteka  preveliko/a, nam to program sporoči.  Uporabi tudi checksum, da preveri, če so podatki nepoškodovani.

Ker še nisem videl prenosnika, z več kot enim vgarjenim mrežnim vmesnikom, sem za ‘igranje’ potreboval še vsaj enega zunanjega, po moćnosti na USB vodilu.

Ker vse take naprave izdelujejo Kitajci s skoraj istim naborom čipov, sem med cenejšimi variantami (<10usd) zasledil mnogo derivatov le dveh naborov čipov.

Prvi je (cenejši – ~3.5usd), možne so različne barve, a oblika ohišja je enaka:

Switchu se predstavi kot 100mbit naprava, računalniku pa kot:

[114932.537055] usb 5-2: new full speed USB device using uhci_hcd and address 23
....
[114932.850659] eth3: register 'dm9601' at usb-0000:00:1d.0-2, Davicom DM9601 USB Ethernet, ...
[114932.850693] usbcore: registered new interface driver dm9601
...
[114969.289118] eth3: link up, 100Mbps, full-duplex, lpa 0xC5E1

Seveda dobimo IP prek DHCP-ja in internet dela.

Drug vmesnik je malo dražji (~8usd), zasledil sem le črno varianto:

Tudi ta se prikaže kot 100mbit naprava, v dmesgju pa tu vidimo:

[115061.187061] usb 2-2: new high speed USB device using ehci_hcd and address 29
...
[115061.383165] eth1: register 'MOSCHIP usb-ethernet driver' at usb-0000:00:1d.7-2, MOSCHIP 7830/7730 usb-NET adapter, ...

Razen čipa, naizgled delujeta enako ‘dobra’, a treba povdariti na razliko med usb “Full speed” (USB1.1 full speed – 12Mbps) ter “High speed” (USB2.0 480Mbps). Tukaj pa se pojavi vprašanje smiselnosti 100Mbitne povezave ki deluje na 12Mbitnem usb-ju?

Seveda sem z iperf-om stestiral¹ povezavo, in za zgornji, usb1.1 model prišel do hitrosti 9.60Mbit down, in 9.63Mbit up (kar je seveda realno za USB1.1, a bolj sodi k 10Mbitni povezavi namesto reklamirane 100Mbit (čeprav se tako predstavi ostalim mrežnim napravam)). Za spodnji, USB2.0 model, pa sem nameril ~93Mbit-ov up, ter ~96Mbit-ov down, kar je že kar prijetna hitrost za delo.

Tako da…. če se kdo odloča za nakup kakega USB vmesnika, je dobro prvo preveriti, če vsaj v teoriji lahko doseže napisane hitrosti, torej če vsaj podpira USB2.0. (in seveda če dela na Linuxu ;D).

PS: Oba izdelka sem kupil in plačal sam, nihče me ne plačuje za test, in blog-post ni mišljen kot reklama. Komentarji prikazujejo moje lastno mnenje.

Youtube… muzika, požigalci, smešni clipi…. zakon!

In potem pride Flash player, začasno zmrznjen browser, full screen, ki izgine ko zamenjaš namizje, in cela kopica drugih #failov povezanih s flashom.

A končno (“or did hell really freeze over?”), sem našel native aplikacijo, za predavajanje youtube posnetkov. Imenuje se MiniTube, potrebuje qt>4.5, phonon (in očitno še phonon-kde), ter doberšen nabor gstreamer pluginov (bad, ugly, ffmpeg,…).

Sicer ne dela na windowsih, ampak itak… kdo sploh še uporablja ta crap?

Screenshot:

Minitube

Kot sem že pisal, imam server na prenosnem račulaniku… in ker je v geek-svetu uptime neke vrste dick-size (no ja.. lahko tudi non-geek uptime, eaither-way, bigger||longer==better), se je treba vsake toliko malo pohvalit Nažalost sem zaradi žurke v kiberpipi in podobnih dogodkov zamudil 600-i dan, a tudi 602 je dovolj dober

Torej uptime ob času pisanja (trenutni je tukaj):

mulaz@lilly ~ $ uptime
19:07:40 up 602 days,  8:49,  2 users,  load average: 0.12, 0.37, 0.99

Seveda je bil laptop nekajkrat vmes tudi očiščen, a nikoli izklopljen, dan v spanje, hiberniran, ali karkoli kar bi pomenilo da ni “up”

PS: mogoče bi bil že čas za restart… a se bojim da se kak kos hardware-a po restartu nebi več pobral…. :/